Subkultura.si Blog

Heavy Metal je glasbeni žanr. Če ravno ga nekateri kritiki slišijo kot noise (hrup – op.a.), ima svojo kodo ali drugače povedano, set pravil, ki dovoljujejo, da se lahko objektivno determinirajo pesem, album, skupina in nastop, ki sodijo v kategorijo “heavy metal”. Koda ni sistematična, vendar dovolj prezentna, da demarkira jedro glasbe, ki je Heavy Metal. Glasbeni žanr potrebuje kodo zvokovne prezentnosti, to je minimum. To pomeni, da žanr potrebuje značilen zvok, ki je sproducrian po konvenciji kompozicije, instrumentacije in izvajanja. V nekaterih glasbenih stilih je dovolj zvočna reprezentativnost, ki tako definira žanr. Vendar je treba vedeti, da glasba vsebuje tudi vizualno dimenzijo. V primeru Heavy Metala, zvočna, vizualna in verbalna dimenzija okarakterizirata defincijo žanra. Heavy Metal je bil identificiran kot žanr kmalu po njegovem nastanku (Weinstein, 1991: 7). Ronald Brynside navaja, da imajo glasbeni stili tri stopnje: fazo nastanka, kristalizacijo in propad (Weinstein, 1991: 7). To definicijo je avtor objavil v delu “Formation Of A Musical Style”. V fazi formacije so razlike med novim stilom, in stilom iz katerega ta novi izhaja, še nejasne. Gre za preplet obeh stilov. To bomo videli kasneje ob nastanku Heavy Metal žanra. Druga faza ali faza kristalizacije pa formira stil v samoprezentno podobo. Meje med stilom niso rigidne (trde). V tej fazi gre za preplet in sodelovanje med glasbeniki ali umetniki, občinstvom in mediatorji. Po Byrnsidu je Heavy Metal prešel formativno in kristalizacijsko fazo. Tudi Heavy Metal lahko sodi v fazo propada. To bomo opazili kasneje ob pregledu žanrske raznolikosti, kjer so se subžanri diferncirali v svojstvene oblike, ki so kasneje zopet vplivale na nastanek novih podžanrskih zvrsti. Za Heavy Metal lahko rečemo, da je zdržal dlje kot večina rockovskih stilov, tako da lahko uporabimo termin propad le v specifičnem pomenu, saj smo v sedanjosti priča ponovni uveljavitvi popularnosti subkulture na splošno. Res je, da se je v drugi polovici devetdesetih popularnost žanra zmanjšala oz. v tem času nismo bili priča nastankom novih subžanrov, kot se je to intenzivno dogajalo v osemdesetih.

Socialna dimenzija Heavy Metala je transakcija med umetniki (glasbeniki), občinstvom in mediatorji. Vsi ti trije dejavniki ustvarjajo žanr. Transakcija pomeni set menjav med udeleženci. Vsak udeleženec počne nekaj svojega in s tem pripomore k transakciji, v zamenjavo pa pridobi nekaj od ostalih udeležencev, npr. glasbeniki napišejo in igrajo glasbo, občinstvo sprejema glasbo, ki tako postane baza za mladinsko subkulturo, mediatorji pa združujejo glasbenike in občinstvo skupaj, preko revij ali radia.

This entry was posted on Friday, April 20th, 2007 at 7:03 am and is filed under Izgradnja Underground Mreže. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.