Heavy Metal
“Heavy Metal: pimply, prole, putrid, unchic, unsophisticated, antiintellectual (but imposibly pretentious), dismal, abysmal, terrible, horrible, and stupid music, barely music at all; death music, dead music, the beaten boogie, the dance of defeat and decay; the huh? sound, the duh sound, … music made by slack-jawed, alpaca haired, bulbous-inseamed imbecils in jackboots and leather and chrome for slack-jawed, alpaca-haired, downy-mustachioed imbecils in cheap, too-large T-shirts with pictures of comic-book Armageddon ironed on front.” - Robert Duncan, The Noise: Notes from Rock‘n‘Roll Era, New York: Ticknor and Fields, 1984, 36-37.
“V najslabšem primeru je Heavy Metal banalna, klišejska ropotija za sprevržene mladce. Toda v najboljsem primeru je lahko Heavy Metal s svojimi podzvrstmi fantastično osvobajajoč, katarzičen, brezmejno zabaven, plah in dober za odpiranje zamašenih sinusov”. (New Musical Express, 1991)
Heavy Metal, kot glasbeni stil, se je izoblikoval v zgodnjih sedemdesetih, iz širšega kulturnega koneksta Rock glasbe, kot izrastek iz Rock‘n‘Rolla okrog leta 1950. Rock‘n‘Roll in Rock glasba sta preobširna za stilsko delitev, potrebno ju je definirat v polju širše glasbene kulture, ki vključuje razširjenost žanrov in manj kristaliziranih glasbenih formacij.
Heavy Metal se, za razliko od Rock glasbe, ločuje po besedilih. Kot primer Deena Weinstein omenja zasedbo AC/DC, in njihovo skladbo “Let There Be Rock”. Avtorica navaja, da je bil za avstralske AC/DC Rock‘n‘Roll erupcija, v smislu nove glasbe, in ne toliko produkt nesenzibilne in kontinuirane evolucije glasbenih form. Rock‘n‘Roll je bil nekaj popolnoma novega, ko je vzniknil leta 1955. (Weinstein, 2000: 11). Rock‘n‘Roll je nastal iz spoja črnske in bele glasbe, Za belsko se dojema pop forma in njena razpoznavnost v ekonomskem smislu, medtem ko črnska glasba bazira na Bluesu. Pod belsko glasbo lahko razumemo defincijo Popa, Blues sam pa je kompleksna glasbena zvrst, ki ekspresira radosti in žalosti Afro-američanov.
Erupcija Heavy Metal glasbe se je začela med leti 1969 in 1972. Nihče ne more za trdno odgovoriti na vprašanje točnega nastanka glasbenega stila. Weinstein navaja, da se je glasbena forma izkristalizirala do sredine sedemdesetih let (Weinstein, 2000: 14). Dodaja, da so se določene glasbene kode zvrsti začele pojavljati pri zasedbah sporadično, kot stil pa se je Heavy Metal izoblikoval sredi sedemdesetih v ZDA in Veliki Britaniji. Tako ima Heavy Metal več smeri nastanka in razvoja. Američani trdijo, da je bila glasbena zvrst ustanovljena preko delovanja Hard Rock zasedbe Led Zeppelin, ki so bili popularni v ZDA dvajset let. Britanci navajajo, da so kot začetniki glasbenega stila relevantni Black Sabbath. Večina avtorjev pa smatra, da sta obe skupini pomembni za nastanek Heavy Metal glasbene zvrsti. To se zgodi z prvima izdajama omenjenih avtorjev, ki obe vključujeta značilnosti forme glasbe: zvočno, vizualno in verbalno kodo.
Robert Walser opredeljuje v knjigi “Running With The Devil - Power, Gender And Madness In Heavy Metal Music”, Heavy Metal kot potencirano moč. Sam navaja, ciitrano: Bil sem povabljen, da poiskušam z moje strani razložiti kaj je Heavy Metal glasba. Najprej, Heavy Metal je moč…- Rob Halford (Judas Priest). (Walser, 1993: 1). Heavy Metal vključuje množico glasbenih diskursov, socialnih praks in kulturnih pomenov, ki pa se vse gibljejo okrog konceptov, podob in doživetij moči. Moč in intenziteta je razvidna v imenih zasedb v različnih načinih. Npr. skupine, ki jih povezuje električna in mehanična moč: Tesla, AC/DC, Motorhead, nevarne ali neprijetne živali: Ratt, Scorpions, nevarni ali neprijetni ljudje: Twisted Sister, Motley Crue, Quiet Riot ali nevarni in neprijetni objekti: Iron Maiden.
Heavy Metal je primarno zmes dveh virov: Blues Rocka in psihadelične glasbe. Struktura glasbe izvira iz ameriškega urbanega elektrificiranega Bluesa, z izvjalci kot Muddy Waters in Howlin‘ Wolf. V Veliki Britaniji pa so na nastanek zvrsti vplivali Yardbirds, z svojimi kitaristi: Eric Clapton, Jeff Beck in Jimmy Page, ki so iskali vplive v črnski Blues glasbi, niso pa je skopirali. Za razvoj stila je bil pomemben tudi Jimi Hendrix, ki je pomembno vplival v smislu psihadelične glasbe, in predvsem vizualnega učinka. Za psihadelično glasbo so značilna misteriozna, “drug-trip” besedila (besedila pod vplivom psihotropnih sredstev - op. a.). Jimi Hendrix ni doživel vzpona glasbene zvrsti, je pa pomembno vplival z svojo karizmo in talentom, v smislu glasbene prokreacije ter vizualnim koloritom, tako oblačil kot odrskih luči.
Psihadelični vpliv je mogoče razbrati tudi v zgodnjih Judas Priest, ki so kasneje porevzeli formo Heavy Metal žanra. Skupina je nastala leta 1969, v Veliki Britaniji, dve leti kasneje pa se jim pridruži karizmatični Rob Halford. Njihov prvenec “Rocka Rolla” izdan 1974, sodi v okvir tako imenovane psihadelične glasbe, njihovi naslednji projekti pa so zaznamovani z Heavy Metal-om, začenši z drugo ploščo “Sad Wings Of Destiniy”, izdani dve leti kasneje. Za pionirje zvrsti je potrebno omeniti tudi Motorhead, in njegovo gonilno silo, Iana “Lemmya” Kilminstra. Najprej je deloval v zasedbi Hawkwind, predtem pa pomagal kot roadie (delovna sila na koncertih - op.a.) Jimi Hendrixu. Za Hawkwind je bil značilen Psychedelic Rock, Motorhead pa so nastali leta 1976, kot izvedenka imena pesmi zasedbe Hawkwind. Z primerjavo originala in cover verzije (priredba - op. a.) so dokazali, da Heavy Metal ni kontinuiteta z psihadelično glasbo (Weinstein, 2000: 17). V ZDA je podoben korak ubral Ted Nugent, ki je leta 1976 izdal album “Free For All”. Za glavne predstavnike psihadelične glasbe je treba omeniti Pink Floyd, ki so (bili) znani predvsem po spektakularnih lučnih nastopih in besedilih. Primerjavo med njimi in Heavy Metal-om je zaznamovala prav izdaja “Dark Side Of The Moon”, če ravno je album “The Wall” glasbeno bližji Heavy Metalu.
Sam pojav imena, kot ga razumemo v tem kontkestu, izvira iz kritike koncerta zasedbe Black Sabbath, kjer avtor opredeljuje, da oni niso samo “Rock Music”, marveč, da zvenijo kot hrup padajoče kovine. (Weinstein, 2000: 19). Pravtako bi lahko omenili delo “Naked Lunch” oziroma novelo “Nova Express”, kjer nastopa oseba “Uranium Willy, the heavy metal kid” Williama Borroughsa (Christe, 2003: 10), in tudi film “Easy Rider”, kjer zasedba Steppenwolf v svoji pesmi “Born To Be Wild” omeni Heavy Metal. Skladba je postala himna bikerske subkulture. Kasneje je Heavy Metal subkultura prevzela vizualno podobo bikerjev, ter prišla do te točke, kjer motorno kolo nastopi kot rekvizit na odru, pri primeru zasedbe Judas Priest.
Tukaj bi bilo potrebno izpostaviti tudi razlikovanje med Hard Rockom in Heavy Metalom. Za prvega, katere pomembnejši predstavniki v tem časovnem izseku, so bili Aerosmith in Kiss, je značilna predvsem melodičnost petja. Hard Rock se je obdržal do danes, a ga v tem trenutku definirajo kot Lite Metal (lahek - op. a.), razširjen pa je predvsem v ZDA. O tem več kasneje.
Alice Cooper pa se razlikuje v tem, da je glasbi dodal groteskno estetiko, za katero je našel navdih v grozljivkah. Svojo vizualno podobo na koncertih je podkrepil z francoskim teatrom, “krvjo”, Podobno obliko, vendar nekoliko drugačno, so predstavljali Kiss, znani predvsem po megalomanskih nastopih in poslikavah obraza, kot v gledališču. Kiss so bili protagonisti šova, ideje za svoje delovanje pa so celo dobili pri projektih Nase, kot polet na luno. Prve tri plošče: “Kiss”, “Hotter Than Hell” in “Dressed To Kill” so izšle v zlati nakladi, v ameriških nakladah seveda. Znani so predvsem po tem, da so bili zraven glasbe tudi marketinško orientirani. Ian Christie v svojem delu “Sound Of The Beast” navaja, da so prodajali majice, kreirali lutke svojih lastnih podob, proizvajali svoje žvečilne gumije, izdajali strip pod okriljem Marvela, in imeli celo svoj lasten model fliperja (Christe, 2003: 19).
Deep Purple so predstavniki Hard Rock glasbe, ki so zelo pomembno vplivali na nastanek žanra, seveda upoštevaje Led Zeppelin in Black Sabbath. Na vse te tri zasedbe pa so vplivali Cream. Trio, ki je igral distorzirani Blues, a trajal prekratek čas, je znan predvsem po udejstvovanju Erica Claptona. Christe navaja, da so Heavy Metal prostor zasedli Black Sabbath, ki so ujeli substanco glasbe, medtem pa so Led Zeppelin in Deep Purple prispevali k oblikovanju žanra s svojo erotičnostjo.
Za obdobje konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let je bilo značilno, predvsem v Hollywoodu, da so nekateri filmski igralci pristopili k Church Of Satan. Black Sabbath so bili oproščeni malikovanja hudiča, medtem ko je kitarist Led Zeppelin, Jimmy Page, imel opravka s sodiščem zaradi svoje vpletenosti v ezoteriko angleškega heretika Aliester Crowleya. Kitarist Deep Purple, Ritchie Blackmore, kasneje znan tudi kot vodilna sila Rainbow, je nosil črno čarovniško kapo (Christe, 2003: 12).
V tem obdobju sta skupini Led Zeppelin in Black Sabbath imeli tudi dva hita, upoštevaje Rock okolje. “Stairway To Heaven” - Led Zeppelin in “War Pigs” - Black Sabbath. Led Zeppelin so svoj hit vrteli celo po radiu, “War Pigs” pa je imel kataklistično konotacijo. Značilnost Deep Purple je predvsem njihova razpoznavnost v igranju. Njih ni mogoče definirat kot Heavy Metal, saj so po mnenju novinarjev spadali kot zelo velik Rock‘n‘Roll band, kar je njihov klaviaturist tudi izjavil za angleško specializirano Rock revijo Kerrang! deset let kasneje: “Nikoli nismo nosili netov ali se slikali z krvjo v ustih. To je OK, to je za ljudi z drugačnim glasbenim stilom od naše” (Christe, 2003: 13). Za Heavy Metal okolje so pomembni predvsem po svoji skladbi “Smoke On The Water”, ki je prvi riff (kitarski prijem, akord - op.a.) za klasičnega Heavy Metal kitarista. Deep Purple so v leta 1970 izdali ploščo “Machine Head”, leta 1972 pa “In Rock”, znani prevsem po naslovnici, kjer so spomeniku ameriških predsednikov, zamenjali njihove podobe z lastnimi. Ian Christe navaja, da sta ta dva albuma pomembna za Heavy Metal okolje, saj vključujeta “state-of-the-art heaviness”, kar bi po Walserju tudi lahko definirali kot svojstveno ekspresionistično moč. Značilno za prva leta obstoja žanra je v tem, da so Black Sabbath presegli magično mejo miljon prodanih plošč. Ian Christe navaja, da se zasedba tudi po tem ni spremenila, pač v smislu - če prodamo dovolj, dajmo glasbo omehčat, bomo prodali še kaj več. Black Sabbath so tudi s svojimi naslednjimi albumi osali zvesti lastnemu glasbenemu izrazu. Nadaljevali so svojo začrtano pot. Leta 1971 izdajo “Master Of Reality”, ki je doživel tudi single (mala plošča - op.a.) “Sweet Leaf”. Znani so bili po svoji morbidnosti, ki se kaže v pesmih kot “Children Of The Grave” in “Into The Void”. Z svojima ploščama “Vol. 4” in “Master Of Reality” so bili celo na Billboardovi Top 20 lestvici v ZDA, kar je botrovalo spremenjenemu načinu življenja.
Aktivnost Deep Purple je bila izrazita do leta 1975, ko jih je zapustil Ritchie Blackmore, in ustanovil mitološko inspirirano skupino Rainbow. K njej je pridobil takrat še mladega pevca Ronnia Jamesa Dia. Dio si je izkušnje nabiral v Elf. Kasneje si je Dio pridobil tudi mesto pevca v Black Sabbath, natančneje koncem sedemdesetih, ko je zamenjal Ozzy Osbournea, ki se je odločil za samostojno kariero. Black Sabbath so takrat izdali ploščo “Heaven And Hell”, še pred tem pa doživeli svoj višek z albumi: “Paranoid”, “Never Say Die” in “Technical Ecstasy”.
Za celotno obdobje je treba omeniti, da se je v tem času oblikovalo mnenje, kaj je Heavy Metal. Žanr še ni bil do potankosti stilsko definiran. Čutiti je bilo moč vplive predvsem iz Hard Rocka in drugih oblik distrozirane kitarske glasbe, ki jih je podkrepila iznajdba kitarskih ojačevalcev z lampami, različnih proizvajalcev kot Marshall in Orange. Za obdobje pred tem je bila kitarska amplifikacija podobna Beatlesom.
Glavni predstavniki, ki pa niso definirani kot Heavy Metal, so pa nanj vsaj posredno vplivali so bili: Alice Cooper - “Killer” 1971, Blue Cheer - “Vincebus Eruptum” 1967, Blue Oyster Cult - “Tyranny And Mutation” 1973, Deep Purple - “Machine Head” 1972, Flower Travellin‘ Band - “Satori” 1972, Hawkwind - “Hall Of The Mountain Grill” 1974, Jimi Hendrix - “Electric Ladyland” 1968, King Crimson - “Starless And Bible Black” 1974, Led Zeppelin - “IV” 1971, Queen - “A Night At The Opera” 1975, Rush - “2112” 1976, The Stooges - “Raw Power” 1973, Thin Lizzy - “Jailbreak” 1976, MC5 - “Kick Out The Jams” 1969. (Christe, 2003: 16)
V drugi polovici sedemdesetih se je Heavy Metal okolje natančneje definiralo. Gre predvsem za stil glasbe z dvema kitarama, ritem in solo sekcijo, ki se medsebojno prepletata. Značilni začetni predstavniki takšnega načina igranja, ki kasneje postane dominanten, kar se tiče komponiranja glasbe, so bili Judas Priest iz Velike Britanije in Scorpions iz Hamburga (Nemčija). Tudi besedila so bila manj abstraktna. Dotikala so se življenskih tem, oblik zaznavanja ceste/ulice, kar je moč čutiti v način izražanja, ki postane intenzivnejše, bolj direktno in “agresivno”. V tem obdobju tudi nekatere Hard Rock skupine presedlajo na Heavy Metal. Vzniknejo nove zasedbe, ki kasneje pomembno vplivajo na definiranje žanra. Najpomembnejši predstavniki tega novega obdobja so bili: AC/DC, Judas Priest, Kiss, Rainbow, UFO in drugi.