US Metal
V ZDA se je Heavy Metal razvijal po svojih poteh. Čutiti je bilo moč vpliv NWOBHM, izvajalci pa so prišli do plošč preko specializiranih trgovin, kjer so se nabavljale import izdaje (plošče iz uvoza - op.a.). Heavy Metal se je začel širiti predvsem v Kaliforniji, ali natančneje v Los Angelesu, ki je postal domicilno mesto Angleža Ozzya Osbourna. Ozzy Osvourne je po odhodu iz Black Sabbath začel z samostojno kariero, rekrutiral člane lokalnih zasedb, in izdal v tem obdobju dve plošči: “Blizzard Of Ozz” in “Diary Of A Madman”, inspirirano po ruskem piscu Nikolaju Gogolu (Christe, 2003: 52).
Leta 1980 so Američani izvolili Ronalda Reagana, ki je zastopal konservativno strujo. V tem obdobju je že bilo čutiti kolaps Punk fenomena, predvajal pa se je tudi doukmentarec “The Decline Of Western Civilization”, kjer si je Darby Crash, pevec Punk zasedbe Germs, rezal kožo. Film je predstavljal antiavtoritarno držo določenega sloja ameriške družbe, Punk glasba pa se je skomericializirala. Med najdejavnejšimi podporniki glasbenega gibanja je bil Brian Slagel, bodoči lastnik založbe Metal Blade Records, ki je pričel svoje delovanje kot tape trader (zbiratelj demo posnetkov neuveljavljenih skupin - op.a.). Omeniti je treba, da se je Heavy Metal, vsaj v svojem začetnem obdobju, pa tudi kasneje, pač v smislu še neuveljavljenih subžanrov, širil predvsem in le preko presnemavanja posnetkov, bodisi plošč, natančneje pa demo posnetkov, posnetih vaj, tako imenovanih “rehearsals” in živih nastopov. Treba je omeniti, da je takrat Heavy Metal prednjačil predvsem v Evropi. Evropa je postregla z množico novih zasedb. Ameriška scena, se je formirala predvsem v Kaliforniji (Los Angeles in San Francisco), je v začetku osemdesetih postregla z množico zasedb in hkrati začetkom formiranja različnih subžanrov. V San Franciscu so v tem času obstajali Yesterday and Today (Y&T), ki jih je oblikoval trši zvok, kot večino Hard Rock zasedb. Imidž skupine ni toliko temeljil na videzu, kot denimo New Yorški Kiss ali Alice Cooper, ki prihaja iz Kalifornije. Okrog Y&T so se zbirali mladi iz San Francisca, kar je botrovalo nastanku Bay Area scene, z zasedbami kot Exodus, Possessed in druge. V Los Angelesu so se v tem času formirali Motley Crue, ki so s svojim prvencem “Too Fast For Love”, izdanim 1981, dejansko formirali na novo LA (Los Angeles) sceno. Plošča, izdana v samozaložbi, jim je dejansko prinesla pogodbo z Elektra Records kasneje, ki so jo utemljili z izdajo “Shout At The Devil” leta 1983. Omeniti je treba, da so Motley Crue pričeli nastopati zastonj po lokalnih klubih, z zasedbami kot Ratt, Quiet Riot and Dokken.
Leta 1982 izide tudi prva kompilacijska plošča “Metal Massacre”, ki je predstavljala mlade zasedbe iz Kalifornije, na njej pa se predstavijo tudi Metallica, ki kasneje vplivajo na celotno delovanje Heavy Metala, in skupaj s sodobniki utemljijo Speed/Thrash Metal. Danes bi jih težko definirali kot klasičen Heavy Metal, vendar obstajajo kot nekakšen arhetip nepoznavalcu žanra. Z izdajo kompilacijskih plošč “Metal Massacre” se je formirala založba Metal Blade Records, ki je in še deluje kot indie label (neodvisna založba - op.a.). S temi kompilacijskimi izdajami se je tudi širil vpliv amereiškega Heavy Metala v Evropi, ki je do tedaj bila prežeta z NWOBHM skupinami. Te zasedbe so različni avtorji kasneje definirali kot klasičen Heavy Metal.
V Los Angelesu so nastali tudi Van Halen, eden pomembnejših predstavnikov žanra, predvsem v smislu kvalitiativnega načina interpretacije. S tem se je tudi Heavy Metal oddaljil od treh akordov, kot je bilo to značilno za Punk. Van Halen so delovali v Los Angelesu, kot tudi Motley Crue, bili pa so znani po bratih Van Halen (Eddie in Alex), katerih starši so emigrirali v ZDA iz Nizozemske in karizmatičnim pevcem Davidom Le Rothom, ki je kar sodil v Hollywood s svojo fitnes podobo in svetlimi lasmi. Na odru je to tudi dobro izkoristil. Je pa res, da se je v kasnejšem obdobju scena širila predvsem v San Franciscu. Los Angeles in Hollywood je pač produciral preveč zasedb, katerih samopodoba je temljila bolj na videzu in spektakularnosti živih nastopov. Tukaj bi mogoče omenil W.A.S.P., ki so v veliki meri uporabljali pirotehniko na odru, saj je njihov pevec bil zaposlen v pirotehnični službi.
Plošče, ki so definirale začetke ameriškega Heavy Metala: Lita Ford - “Out Of Blood” 1983, Motley Crue - “Too Fast For Love” 1981, Ozzy Osbourne - “Blizzard Of Ozz” 1980, Ozzy Osbourne - “Diary Of A Madman” 1981, Quiet Riot - “II” 1979, Ratt -”Ratt EP” 1983, Riot - “Fire Down Under” 1981, Twisted Sister - “Under The Blade” 1982, Van Halen - “I” 1978, Van Halen - “Women And Children First” 1980, Various Artists - “Metal Massacre” 1982, Y&T - “Earthshaker” 1981 (Christe, 2003: 53).
V New Yorku so bili v tem času dejavni Riot in Twisted Sister, ki so kasneje nadaljevali kariero v Veliki Britaniji. V tem obdobju se je pojavil tudi Heavy Metal fanzin kot specifika. O fanzinski sceni obširneje kasneje, omeniti pa je treba, da ni bil le Kerrang! edino sredstvo obveščanja. Pojavi se nov časopis: Metal Forces. Pravtako je treba izpostaviti prvi festival na ameriških tleh. Sponzoriran je bil s pomočjo Steva Wozniaka, ki je bil eden od ustanoviteljev Apple Computers. Festival je potekal v San Bernardinu, Kalifornija, na njem pa se je zbralo 300.000 obiskovalcev v štirih dnevih. Nastopili so U2, The Pretenders, David Bowie, Man At Work, The Clash in drugi. V dnevu posvečenem Heavy Metal glasbi, to je bilo v nedeljo, pa je bilo zbranih 600.000 oboževalcev (Christe, 2003: 76). Na tem koncertu, se je karizmatični pevec Judas Priest Rob Halford, zaletel s svojim motorjem v steno Marshall ojačevalcev. Z tem so Judas Priest končali tudi svojo ameriško turnejo ob promociji plošče “Defenders Of The Faith”, izdane leta 1982.
V tem obdobju so glavni predstavniki žanra sloveli po spektakularnih nastopih. Iron Maiden so imeli na odru večmetrsko maskoto Eddija, ki je nastal iz Punk ikone, se kasneje prelevil v heavy metalca, z dolgimi lasmi, in se v nešteto različicah pojavil na majicah, ki so se prodajale na koncertih in turnejah skupine. Spredaj je bil ponavadi natisnjen motiv ansambla, zadaj pa datumi in kraji, kjer je potekala turneja. Majice so bile seveda črne barve. To je hkrati pomenilo tudi identifikacijski simbol heavy metalcev. Končno je tudi Chuck D. od Public Enemy izjavil, da je našel navdih za svoj logo prav na T-shirtu Iron Maiden. Ian Christe navaja tudi, da je imel Ronnie James Dio, na svoji turneji petdeset zaposlenih, ki so pomagali postaviti grad kot oder, ki je bil natovorjen na šestih tovornjakih. Za svoj šov je uporabil tudi lasersko tehniko, samo zanjo pa je skrbela četverica. Dio je dejal, da poslušalcem ponuja “odklop”, pač v smislu, da pozabijo na skrbi, da ubežijo relanosti, in dve uri preživijo v pravljici. Na koncu koncerta je na odru pokončal z laserjem zmaja. Turneja je trajala dve leti, in je na nek način pomenila svojstven cirkus (Christe, 2003: 71).
Heavy Metal je tako prešel lokalne okvire, in se pojavil tudi na televiziji, natančneje na MTV. Zasedbe so svoje naklade plošč lahko pričele šteti v miljonih. Ratt so svoj prvenec “Out Of The Cellar”, s pomočjo dveh videospotov, prodali v treh miljonih. Def Leppard, ki so emigrirali iz Velike Britanije, so izdali album “Pyromania”. Večina skupin, delujočih na območju LA se je identificirala s Heavy Metalom samo preko dolgih las in distorziranih kitar. Na svojih ploščah so izdajale balade, kar v začetku ni bilo toliko signifikantno za sam Heavy Metal, ali točneje za različico NWOBHM, iz katerih so te skupine črpale svoj navdih. Pravtako je k temu pripomogel MTV, ki je Heavy Metal povzdignil na raven množične kulture. Ta fenomen so novinarji poimenovali Glam Metal ali Lite Metal. Deena Weinstein je ugotovila, da je privrženost Lite Metalu večja med žensko populacijo kot moško. To bi lahko trdil tudi za Slovenijo, saj se je večina takratnih deklet, ki so bile kakorkoli povezano z glasbo, identificirala prav preko tega subžanra, to je Lite Metala. Najznačilnejši predstavniki tega stila so bili Ratt, kasneje Cinderella, kar v prevodu pomeni Sneguljčica, potem Guns‘n‘Roses, Poison, Bon Jovi in drugi. V anketi, ki jo je naredila Weinsteinova, je ugotovila razliko glede na spol. Ženska populacija je bila zastopana v 70% pri Lite Metalu, medtem ko je bila zastopanost ženskega spola pri Speed/Thrash Metalu samo tretinjska (Weinstein, 1991: 281).
V Evropi se je v prvi polovici osemdesetih let Heavy Metal usidral, in se definiral kot klasičen Heavy Metal. Bil je nadaljevanje stila NWOBHM, vključujoč iste zasedbe in nove, omeniti pa velja tudi, da se je Heavy Metal množično začel pojavljati tudi pri drugih narodih, predvsem v Zahodni Evropi, zlasti v Skandinaviji (Danska, Švedska) in Nemčiji ter Švici. na tleh bivše Jugoslavije so se začele pojavljati prve skupine, v Sloveniji so to bili Pomaranča, drugje Divlje jagode. Heavy Metal se je infilitriral v Jugoslaviji preko licenčnih izdaj vseh pomembnješih izvajalcev. Ostale plošče pa so se nabavljale bodisi direktno v tujini, bodisi preko naročanja po pošti. V osemdesetih je delovala navezava s švicarsko distribucijsko hišo Disctrade iz Zuricha. Za zanimivost naj navedem, da je v tem obdobjuj “originalen” album stal 3000 takratnih dinarjev, se nato povzpel na 5000 din, kasneje pa je ta ista hiša končala z pošiljanjem plošč v Jugoslavijo, zaradi inflacije dinarja. V tem obdobju pa se pojavijo tudi prve specializirane trgovine s ploščami preko meje, v Trstu in Gorici ter v Gradcu - Meki.
Pomembnejši predstavniki obdobja, pojmovanega kot klasičen Heavy Metal, so bili: AC/DC - “Back In Black” 1981, AC/DC - “For Those About To Rock, We Salute You” 1981, Black Sabbath - “Heaven And Hell” 1980, Black Sabbath - “Mob Rules” 1981, Def Leppard - “High‘n‘Dry” 1982, Dio - “Holy Diver” 1983, Iron Maiden - “Number Of The Beast” 1982, Iron Maiden - “Piece Of Mind” 1983, Judas Priest - “Screaming For Vengeance” 1982, Judas Priest - “Defenders Of The Faith” 1984, Queensryche - “Queensryche EP” 1983, Saxon - “Power And Glory” 1983, Scorpions - “Blackout” 1983.